
V zadnjem času se je po družbenih omrežjih razširil način razmišljanja, ki mu uporabniki pravijo "teorija zažganega toasta". O čem govori teorija in zakaj jo tudi psihologi do neke mere podpirajo?
Prav vsak se je že kdaj soočil z majhnimi nevšečnostmi, ki so mu pokvarile dan. Denimo polita kava, zaledenela stekla na avtu ali pa neskončna vrsta na blagajni, ko se nam mudi.
"Teorija zažganega toasta", ki se je razširila s TikToka, pravi, da so morda vse te frustracije pravzaprav znak, da nas vesolje varuje pred nečim hujšim.
Psihologinja: "Gre za koristno miselno vajo"
Psihologinja dr. Brianne Markley pojasnjuje, da gre za koristno miselno vajo. "Gre za koncept preokvirjanja. Nekaj tako preprostega, a nadležnega, kot je na primer, da se nam pri pripravljanju zajtrka zažge toast, se je morda zgodilo z dobrim razlogom," pravi.
Morda si boste morali tako za zajtrk vzeti nekoliko več časa, a morda vam bo prav petminutna zamuda preprečila, da bi na poti v službo ujeli vse rdeče semaforje.
Resnične zgodbe, ki vzamejo sapo
Včasih pa lahko takšen splet okoliščin dobesedno reši življenje. Ena od terapevtk je delila osebno zgodbo in povedala, da je njen sorodnik 11. septembra 2001 prespal budilko in zamudil svoj običajni trajekt v New York.
Vsako jutro se je moral sprehoditi skozi avlo Svetovnega trgovinskega centra in prav tistega jutra je v stavbo trčilo letalo, sam pa je vse skupaj lahko opazoval s kasnejšega trajekta. Ta "majhna napaka" ga je obvarovala nepredstavljive travme.
Po podobnih zgodbah naj bi tudi Michael Jackson prespal sestanek v Svetovnem trgovinskem centru 11. septembra, Marilyn Monroe pa naj bi denimo povsem po naključju postala model, ko so jo fotografirali v tovarni, kjer je delala. Na spletu pa se najdejo tudi različni posnetki, na katerih je videti, kako so se posamezniki nesrečam za las izognili, ker jim je na primer nekaj padlo po tleh.
Ali ima teorija znanstveno podlago?
Čeprav "teorija zažganega toasta" ni znanstveno dokazana in izvira z družbenih omrežij, se opira na znane koncepte. Med njimi sta teorija kaosa in učinek metulja, pri kateri velja ideja, da lahko na videz nepomembni dogodki sprožijo nepričakovane in daljnosežne posledice.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je treba to teorijo razlikovati od toksične pozitivnosti. Ne gre za to, da bi morali biti veseli, ker vam je zažgani toast pokvaril zajtrk. Jeza in frustracija sta povsem legitimni. "Toksično pozitivnost opisujem kot posipanje bleščic po stvareh, ki ne svetijo. Nekatere stvari so lahko preprosto neprijetne," poudarja dr. Markley. Teorija ne zanika negativnih čustev, temveč ponuja možnost, da po začetni jezi misli preusmerimo in situacijo pogledamo drugače, je pojasnila.
Med bolj utemeljenimi znanstveno utemeljenimi pristopi so preverjene tehnike, med katerimi je denimo čuječnost, zavestno dihanje, meditacija, pozitiven samogovor ter uporaba afirmacij, kot sta "S tem se lahko spopadem" ali "Tudi to bo minilo".
Hkrati pa velja poudariti, da je "teorija zažganega toasta" namenjena manjšim, vsakdanjim nevšečnostim. Pri resnem stresu, tesnobi ali travmi takšen pristop ni dovolj, takrat je ključno poiskati strokovno pomoč.
"Teorija zažganega toasta" je tako lahko predvsem opomnik, da so drobne nevšečnosti del življenja. Ne moremo jih vedno nadzorovati, lahko pa nadzorujemo svojo reakcijo nanje. "Kako se nanje odzovete, kako jih predelate in kako ravnate s seboj v tem procesu – to je tisto, kar res šteje," je sklenila dr. Markley.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje